Rjavi medved je čudovita in mogočna žival, ki pa je včasih lahko težaven sosed. Naš skupni interes je, da medvedjo populacijo v naravi ohranimo za prihodnost. Da bi nam to uspelo, je potrebno z njo pravilno upravljati.
Številčnost medvedov v gosto poseljeni krajini običajno ne dosega naravne nosilne zmogljivosti okolja, saj je navzgor omejena s toleranco ljudi do medvedov. Ta zgornja meja tolerance do medvedov se imenuje družbena nosilna zmogljivost in je praviloma nižja od naravne nosilne zmogljivosti okolja.
V nekaterih državah (npr. v Sloveniji in na Hrvaškem) se številčnost medvedov uravnava z odstrelom, ne glede na njihov status zavarovane vrste. Dokler je populacija medvedov sposobna preživeti in je lovska kvota dobro načrtovana, odstrel ne predstavlja nevarnosti za populacijo medvedov. Sicer morda malo protislovno, a lov se uporablja kot orodje za vzdrževanje števila medvedov v mejah, ki so še vedno sprejemljive za ljudi, s čimer se spodbuja dolgoročno ohranjanje medveda.
Upravljanje
Glavni cilj strategije za upravljanje z medvedjo populacijo v Sloveniji in Hrvaškem je dolgoročno ohranjanje v Dinaridih, vključno s habitatom, ter zagotavljanje sobivanja medvedov in ljudi. V Sloveniji od leta 2004 medvedi predstavljajo zavarovano vrsto, načrti upravljanja pa omogočajo omejen lov z dovoljenjem vlade, medtem ko Hrvaška nadaljuje s trofejnim lovom kot z eno od možnosti za obvladovanje števila medvedov, kjer je medved tako zavarovana vrsta kot tudi divjad (in zato na voljo za omejeni lov).
Upravljanje z medvedom je v pristojnosti različnih ministrstev, čeprav se pri obeh letni odstrel uporablja kot orodje za obvladovanje velikosti populacije medvedov, kot tudi za reševanje konfliktov med medvedi in ljudmi (tj. odstranjevanje problematičnih medvedov).
V obeh državah skrbno načrtujejo ukrepe, ki vplivajo na velikost populacije in imajo tako pomembno vlogo pri dolgoročnem ohranjanju medvedov. Za učinkovito upravljanje z medvedjo populacijo je ključno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško. Medvedi v iskanju hrane ali v času parjenja pogosto prečkajo tudi državne oziroma nacionalne meje, zaradi česar imKer so države v Evropi majhne po površini, lahko medvedi prestopijo več nacionalnih mej, zaradi česar upravljavski načrti posamezne države vplivajo tudi na medvedjo populacijo v sosednjih državah.