Biologija, ekologija in vedenje

Rjavi medved je največja vrsta zveri in edina vrsta medvedov v državah EU. Zgodovinsko je rjavi medved poseljeval večji del Evrope, vendar se je do danes njegovo območje skrčilo na štiri glavne populacije (skandinavske, severovzhodnoevropske, karpatske, dinarsko-pindske) in na več manjših izoliranih populacij (npr. v Pirenejih, Kantabriji, Trentini, Apeninih).

Odrasli samci merijo povprečno 180 cm v dolžino in 85 cm v višino ter tehtajo od 130 do 260 kg. Samice so običajno manjše in lažje. Telesna masa posameznega medveda se med letom zelo razlikuje. Medvedi pozimi ponavadi prezimujejo v brlogih in na tak način preživijo obdobje pomanjkanje hrane. V tem času lahko izgubijo več kot 25 % svoje telesne teže.

Prehrana medveda

Čeprav rjavega medveda uvrščamo med mesojede živali, pa je v resnici vsejed in se prehranjuje pretežno z rastlinsko hrano. Sicer je prehrana medveda zelo raznovrstna,obsega namreč vse od sadja, jagodičevja, semen, oreščkov, korenin, trav do žuželk in mrhovine, občasno pa lahko upleni tudi prostoživeče kopitarje. Vedno izkoristi najbolj kalorične vire hrane, zato se v primeru ko je ta dostopna in slabo zavarovana, loti tudi hrane človeškega izvora (npr. odpadki, rejne živali ali poljščine). Za medveda je najtežje obdobje zgodaj spomladi, ko še ni rastlin. Med tem časom lahko napade prostoživeče kopitarje, ki se zaradi snega težje premikajo ali pa poišče ostanke živali, ki so poginile med zimo.

Vir: http://www.lcie.org/Large-carnivores/Brown-bear
Vir: http://www.lcie.org/Large-carnivores/Brown-bear

 Razmnoževanje

Osebki spolno dozorijo med 3. in 5. letom starosti. Odrasle živali so samotarji, razen v času parjenja, od aprila do junija. Medvedke med prezimovanjem skotijo 1-4 mladiče (običajno 2), ki so ob rojstvu popolnoma nebogljeni, goli in slepi ter nimajo zob in tehtajo manj kot pol kilograma. V prvem letu in pol svojega življenja, ki ga preživijo z materjo, se od nje učijo iskanja hrane, izogibanja nevarnosti in ostalih veščin, potrebnih za preživetje. Učenje v mladosti običajno vpliva na kasnejše vedenje teh medvedov.

Vir: Hubert Potočnik
Vir: Hubert Potočnik

Življenjski prostor

Podobno kot večina drugih velikih zveri imajo tudi medvedi velike domače okoliše in se načeloma raje pojavljajo na območjih z nizko gostoto prebivalstva. Samice svoje teritorije večinoma vzpostavijo ob teritorijih svojih mater, samci pa se razpršijo dlje. Domača ozemlja se prekrivajo. Medvedi so aktivni podnevi in ponoči. Njihova aktivnost je odvisna od okoljskih pogojev, količine hrane in človeške dejavnosti.

Vedenje

Medved je praviloma plašna žival in se izogiba ljudem. Ima močan prirojen strah pred človekom. V naravi ga težje opazimo, saj se ljudem, če je to le mogoče, izogne.

Evropski rjavi medved človeka ne dojema kot plen. Napade zelo redko in le, če ga  presenetimo, izzovemo ali ko brani svoje mladiče.

Vir: Franc Kljun
Vir: Franc Kljun

Med novembrom in marcem, ko je na voljo le malo hrane, medvedi varčujejo z energijo in prezimujejo v brlogih. Njihova telesna temperature se zniža, upočasnita se tudi dihanje in utrip srca. Poleg brlogov v jamah so primerna mesta za zimski počitek pod podrtimi drevesi, pod skalnimi previsi ali v gostem rastlinju. Nekateri medvedi lahko ostanejo aktivni skozi vso zimo.

Vir: Matej Bartol
Vir: Matej Bartol

STE VEDELI?

Različne vrste medvedov so v preteklosti poseljevale vse kontinente razen Avrstralije. Danes na svetu živi 8 vrst medvedov. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN), vodilna ustanova na področju kategorizacije ogroženosti vrst, 6 od njih uvršča med ogrožene ali ranljive vrste.

Rjavi medved je najbolj razširjena vrsta medvedov in se v različnih ekoloških oblikah pojavlja po vsej severni polobli. Največje rjave medvede najdemo v Severni Ameriki in severovzhodni Aziji ter lahko tehtajo več kot 700 kg.

Skip to content