Po njihovi ponovni naselitvi so se razširili v večjem delu Dinarskega gorovja in delu Vzhodnih Alp, vendar se je populacija v 1990-ih letih spet začela zmanjševati. Ris se še danes pojavlja v nekaterih delih Dinarskega gorovja Slovenije in Hrvaške (Snežnik, Javorniki, Kočevsko, Menišija, Rakitna, Hrušica, Nanos, Trnovski gozd, Gorski kotar, Velebit, Lika), vendar je v slovenskih Alpah skoraj izumrl. Dinarsko-jugovzhodnoalpska populacija sega tudi v Italijo, Avstrijo ter Bosno in Hercegovino.
V Sloveniji se osrednje področje risa prekriva s področjem volka in medveda, vendar je po velikosti manjše. Populacija risa je ocenjena na približno 15 živali. Za izvedbo prizadevanj za okrepitev populacije risa bo 14 risov prenesenih iz Slovaške in Romunije v Slovenijo in Hrvaško pod okriljem projekta LIFE Lynx.
Preučevanje redkih živalskih vrst, ki se človeka izogibajo in živijo v gostih gozdovih, pogosto predstavlja težavo za raziskovalce. Pri risu je neposredno štetje posameznikov nemogoče, zato raziskovalci za oceno velikosti populacije risov uporabljajo metodo neinvazivnega genetskega vzorčenja (iztrebki, dlaka, slina in urin) ter fotopasti. Za preučevanje vzorcev gibanja risa se lahko uporabi telemetrija. Za to je risa potrebno uloviti. GPS ovratnica je programirana za pošiljanje informacij o gibanju risov v rednih intervalih prek GSM-signala.
Prizadevanja za ponovno naselitev risa v Sloveniji
Ris je enkrat že bil ponovno naseljen v Sloveniji. Leta 1973 so lovci v gozdovih južne Slovenije izpustili tri samce in tri samice. Vse tri samice so v prvem letu imele mladiče in kmalu se je populacija povečala in razširila na Alpe ter skozi Hrvaško v Bosno in Hercegovino. V naslednjih dveh desetletjih je bilo videti, da populacija uspešno raste, zato se je s populacijo upravljalo tudi z odstrelom. V zadnjih dvajsetih letih pa so opazili upad njihove številčnosti. Genetika je razkrila, da je glavni razlog za drastičen upad populacije, parjenje v sorodstvu. Zaradi pomanjkanja novih osebkov iz drugih sosednjih populacij, so se med seboj parili le vedno bolj sorodni osebki. Drugi razlogi za upad števila risov pa so krivolov in fragmentacija njihovega življenjskega prostora.
Z letom 2017, ko je bil potrjen projekt LIFE Lynx, so risi dobili še eno priložnost. Projekt bo trajal do leta 2024, eden od glavnih ciljev projekta pa je povezati populacijo dinarskega risa z alpsko populacijo. V ta namen bo v projektnih področjih v Sloveniji in na Hrvaškem izpuščenih 14 risov, 10 v Sloveniji in 4 na Hrvaškem. Rise bodo odlavljali v Romuniji in na Slovaškem, po obdobju karantene in uspešno prestanih zdravstvenih testih, pa bodo rise pripeljali v zadrževalne obore v Sloveniji in na Hrvaškem. Če si želite prebrati več o projektu, obiščite spletno stran LIFE Lynx.