Postani varuh naravnih gozdov
Manj kot en odstotek gozdov v Sloveniji so stari, naravni gozdovi. DOPPS je začel s kampanjo za ohranitev teh gozdov, vsak nov varuh naravnih gozdov pa bo s svojo podporo pobudi prispeval tudi k ohranitvi dragocenih živalskih vrst.
Slovenske trope volkov poznamo na “osebni” ravni
Poročilo o stanju populacije volkov s številčnimi podatki, pojasnili o izvedbi različnih metod zbiranja podatkov, interpretacijo ugotovitev, podrobnejši opisi tropov, nakazanimi upravljavskimi izzivi in s pojasnili o široki mreži sodelujočih. (Foto: Miha Krofel)
V Parski golobini zelo številne najdbe živali, ki danes živijo na severnih ali obekvatorskih zemljepisnih širinah
V Centru DINA razstavljamo os penis in kanin jamskega medveda, ki sta iz arheološkega najdišča Parska golobina Dr. Matija Turk pa nam je odstrl še številne druge najdbe bogate paleolitske favne na Pivškem in drugih najdiščih Pivšske kotline.
Vsi udeleženci kviza o prostoživečih živali ste zmagovalci!
Na vprašanja o prostoživečih živalih v kvizu, ki smo ga objavili na svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, je odgovorilo 135 oseb, od teh jih je na vsa pravilno odgovorilo 14. Upamo, da ste se zabavali in še kaj novega izvedeli. Na svidenje 3. marca 2023!
V nedeljo, 6. marca, v Dini z Rokom Černetom
Skozi Dino vas bo popeljal Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije, koordinator projekta LIFE LYNX in poznavalec velikih zveri. Če bi se mu želeli pridružiti, prosimo, rezervirajte termin.
Ali jazbeci pri nas pozimi spijo?
Ali jazbeci pri nas pozimi spijo? Kakšna je razlika med zajcem in kuncem? Na kakšen način bi se lahko Rdeča Kapica še najbolj približala volku? Veste? Tudi če ne, boste izvedeli. Rešite kviz, ki so ga pripravile sodelavke z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Pozabljiva kapica in volk v Lahkonočnicah
Naj vas za svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst (3. marec), v dobro voljo spravi pravljica o Pozabljivi kapici, ki jo je napisal Boštjan Gorenc Pižama, najdete pa jo lahko med Lahkonočnicami.
Parska golobina in paleolitske raziskave na obrobju Pivške kotline
Dr. Matija Turk, znanstveni sodelavec na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, nas bo popeljal v petdeseta leta prejšnjega stoletja med zgodovinske plasti in arheološke najdbe Parske golobine. Med drugim bomo izvedeli, koliko sta stara os penis in kanin (kost in zob jamskega medveda) in kdo ju je odkopal v paleolitskem najdišču pri pivških Parjah.
