Na povezavi http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/Spremljanje_stanja_volka_2020_21_koncno_v2.pdf?fbclid=IwAR1H_UdFrpllw4NBIZQjG6-h8dmjTCEZ50MvXNBaumYww8il0glKBVGTOrk
je dostopno končno poročilo spremljanja stanja ohranjenosti volkov v Sloveniji v sezoni 2020-2021, mi pa iz poročila objavljamo le povzetek (brez vseh preglednic, grafik).
Poročilo predstavlja rezultate, pridobljene v okviru projekta »Spremljanje stanja ohranjenosti volkov v Sloveniji v sezoni 2020-2021«. Gre za četrti takšen projekt zapovrstjo, ki ga je financiralo Ministrstvo za okolje in prostor. Metodologija, uporabljena v okviru projekta, je bila razvita v projektu LIFE SloWolf (LIFE08 NAT/SLO/000244) v letih 2010–2013 in je podrobno opisana v Akcijskem načrtu za trajnostno upravljanje populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013–2017.
Predstavljeni so rezultati monitoringa volka za sezono 2020/2021. Terenski del monitoringa volka, vezan na zbiranje genetskih vzorcev, je potekal med 1. majem 2020 in 30. aprilom 2021. Popis volkov z izzivanjem oglašanja pa smo, zaradi sprememb v razpisni dokumentaciji projekta, izvedli v mesecu avgustu 2021. Obdobje terenskega dela je izbrano glede na razmnoževalni cikel volkov.
V projektu smo uporabili različne terenske, laboratorijske in matematične/računalniške metode ter tako zagotovili celovitost metodologije številčnega in prostorskega spremljanja populacije.
REZULTATI
V sezoni 2020/2021 smo na območju Slovenije potrdili prisotnost 12 volčjih tropov, od katerih si 2 delimo s Hrvaško. Pet tropov smo ocenili kot vitalne, štirje imajo status »v nastajanju«, en status »v razpadanju« in dva »neznan status«. Ob tem imamo 18 volkov izven teritorijev potrjenih tropov – 8 imigrantov neznanega porekla in 10 živali v disperziji z znanim rodovnikom. Križanci s psom na območju Velike planine (na karti oznaka R2K) so bili v letošnji sezoni večinoma odstreljeni, prav tako njihova mama, volkulja, ki se je parila z domačimi psi.
V sezoni 2020/2021 prav tako ne zaznavamo več prisotnosti volčjih tropov na območju volčjega tropa Trnovski gozd (že v prejšnji sezoni status »neznan«) in na območju volčjega tropa Cerkljansko (prejšnjo sezono potrdili smrt alfa samca).
V celotni superpopulaciji (ki vključuje tudi vse zaznane volkove v čezmejnih tropih) ocenjujejo okrog 138 volkov (121–168; 95 % interval zaupanja), dejansko so zaznali 96 različne osebkov, od teh 54 samcev in 42 samic.
Prav tako skladno s prakso iz prejšnjih let za potrebe upravljanja polovico ocenjenih čezmejnih živali odštejemo od ocenjene populacije. Tako imamo v sezoni 2020/2021 za potrebe upravljanja (po korekciji za čezmejne živali) v Sloveniji 120 (106–147) volkov.
Med izvedbo popisa volkov prek izzivanja tuljenja smo odziv volkov zabeležili v 14 kvadrantih. Na ta način so skupaj s fotodokumentacijo na območju mreže izvajanja popisa potrdili prisotnost 8 volčjih legel.
Populacija volkov v Sloveniji se je v zadnjem dobrem desetletju znatno povečala in zadnjih nekaj let dosega številčnost, pri kateri se zdi, da postaja naključna smrtnost posameznih osebkov manj pomembna za varstveno stanje populacije. Populacija kaže stalno pozitivno dinamiko tako v številčnosti kot v prostorski razširjenosti, saj narašča in se prostorsko širi že od leta 2010, odkar imamo kakovostne podatke monitoringa.
Letos imamo dva tropa z neznanim statusom in devet z enim izmed aktivnih statusov (vitalen ali v nastajanju) in populacijski trend še vedno ostaja pozitiven, čeprav se zdi, da se populacijska rast morda umirja. Varstveno stanje lahko zato še vedno opredelimo kot ugodno. V zadnjih treh sezonah se je situacija znatno spremenila v alpskem delu območja prisotnosti volkov, kjer imamo zdaj tudi vitalne trope.
Znaten delež smrtnosti predstavljajo najdeni nezakonito usmrčeni osebki, nezakonito sta bila usmrčena tudi 2 volka, ki smo ju v času sezone 2019/2020 telemetrijsko spremljali. Brez zabeležene smrtnosti reproduktivnih osebkov sta v sezoni 2020/2021 razpadla tropa Trnovski gozd 2016 in Gotenica 2016. Na območju Gotenice smo v sezoni 2020/2021 že zaznali nov trop (Gotenica 2020). V tropih Pokljuka 2019 in Suha Krajina 2019 so izginili reproduktivni osebki. Nezakonito ubijanje je zelo težko dokazati in še težje identificirati krivca, zato je glede “izginjanja” tropov težko postaviti kaj več kot špekulacije, ampak tudi če upoštevamo zgolj evidentirane primere nezakonito usmrčenih volkov, je trenutno dogajanje zaskrbljujoče.
Slika: Povožena volkulja z območja Kočevske (slika levo) in odstreljeni križanec med volkom in domačim psom z območja Podvolovljeka (slika desno) (Foto: Matej Bartol in Blaž Presečnik).
Zaradi trajnosti vzorčenja lahko nadaljujemo s spremljanjem dinamike populacije. Čeprav so zaradi razlik v intenzivnosti vzorčenja nekatere cenilke v tabeli precenjene oziroma podcenjene, dobimo splošno sliko o dinamiki populacije. Populacija kaže izjemno dinamiko, ki jo beležimo že od leta 2010 dalje.
Še vedno ostaja zaskrbljujoče križanje med volkom in psom. Čeprav je bila volkulja na Veliki planini, ki se je križala s psi, odstreljena, imamo konec letošnje sezone nova poročila o pojavljanju potencialnih križancev v Alpah. Menimo, da je za zagotavljanje dolgoročnega varstva populacije volkov v Sloveniji treba potrjene križance volk-pes iz populacije odstranjevati, kar pa je izjemno težko. Kljub temu predlagamo nadaljnje odstranjevanje križancev in potencialnih križancev, saj je vnašanje pasjih genov v volčjo populacijo zanjo bistveno večja nevarnost kot potencialne napake pri odstrelu.
SKLEPI
Vsi podatki monitoringa volkov kažejo, da je varstvo volka v Sloveniji uspešno, je pa možno, da se populacijska rast umirja. Monitoring še naprej daje trdno znanstveno podlago za upravljanje in varovanje volkov pri nas. Večletno in zaporedno izvajanje monitoringa nam omogoča, da slovenske trope volkov poznamo na »osebni« ravni že več generacij in do podrobnosti razumemo socialno strukturo, številčnost in dolgoročno dinamiko populacije. Čeprav je večina določitev rodovnikov, ki predstavlja poglavitno metodo za poglobljeno razumevanje populacijske dinamike, v tej sezoni prostorsko in časovno smiselna, začenja število osebkov v študiji presegati statistično moč nabora genetskih markerjev, ki jih uporabljamo.
Problem, s katerim se bomo morali resno soočiti, pa še vedno ostaja križanje z domačim psom. Čeprav tega pojava ni toliko kot ponekod v sosednjih državah, je treba problematiko obravnavati z vso resnostjo. V vsakem primeru lahko varstveno stanje volkov v Sloveniji spet opredelimo kot ugodno. Ker že od leta 2010 spremljamo rast in prostorsko širitev populacije, lahko za opredelitvijo ugodnega varstvenega stanja trdno stojimo z dobrimi argumenti.
Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je celotno število volkov v Sloveniji znatno premajhno za dolgoročno viabilno populacijo, zato je za ohranitev ugodnega varstvenega stanja ključnega pomena ohranjanje povezljivosti z ostalimi dinarskimi volkovi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in alpskimi volkovi v Italiji ter Avstriji. V tem smislu še vedno ne smemo pozabiti na grožnjo nadaljnjega ograjevanja na meji s Hrvaško in paziti, da le-to ne bo povzročilo izolacije »robnih« populacij zlasti zavarovanih velikih sesalcev v Sloveniji.