Sinoči smo v Krpanovem domu v Pivki prisluhnili predstavitvi arheoloških izkopavanj v Parski golobini in drugih paleolitskih najdiščih v Pivški kotlini.
Naš gost, znanstveni sodelavec na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU dr. Matija Turk je na primer povedal, da Parska golobina, ki jo je arheolog dr. Franc Osole v času raziskovanj najdišča opredelil kot lovsko postojanko, v arheološkem smislu ni bogato najdišče, je pa zanimivo, saj so v njej našli dva kulturna horizonta.
V mlajšem so našli kamnita orodja anatomsko modernega človeka, torej človeka, kakršni smo mi, v starejših plasteh pa so bila kamnita orodja neandertalca, ki je izumrl pred 40 tisoč leti. Najdišče pa je posebno zaradi izjemno raznolike favne, ki kaže na to, da so se tudi na Pivškem izmenjevala zelo hladna obdobja s toplejšimi. Našli so na primer ostanke tura, losa, divjega konja, hijeno in alpskega svizca, a tudi ostanke ježevca, ki danes živi v Afriki.
Dr. Matija Turk meni, da bi kje v depojih lahko tičala tudi lobanja jamskega medveda iz Parske golobine, ki jo, sicer “kolikor toliko celo”, v zapiskih omenja raziskovalec Parske golobine dr. Franc Osole. Vprašanje je torej, koliko je bila že tedaj ohranjena, a če se lobanja vendarle kje najde, upamo, da bo jo lahko razstavili v Centru DINA poleg tiste, ki so jo izkopali v Križni jami in smo jo v “najem” dobili od Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
