Na območju pojavljanja velikih zveri je preprečevanje škod nujno

za dolgoročno ohranjanje tako populacij velikih zveri kot tudi kmetijstva.

Nezaščiteno ali neustrezno zaščiteno premoženje predstavlja lahko dostopen vir hrane za velike zveri, povzročena škoda pa pogosto vodi v konfliktne situacije. Škode po velikih zvereh se pojavljajo na različnih tipih človekovega premoženja in v različnem obsegu. Škodni primeri po volku so omejeni na pašne živali, predvsem na drobnico, medved pa lahko povzroči škodo tudi na čebelnjakih, sadovnjakih, njivah in silažnih balah.

Škode po medvedu med leti variirajo. Pojavnost je odvisna predvsem od količine hrane v naravi. V nasprotju z volkom in medvedom pa je število škodnih primerov po risu zanemarljivo.

Potrebno je zavedanje, da število škodnih primerov ni pogojeno s številčnostjo velikih zveri na območju, saj lahko večino škod povzroči tudi posamezna žival. Da bi zaščitili svoje premoženje, moramo delovati kot dobri gospodarji.

Obstoj pašništva na območjih stalne in občasne prisotnosti velike zveri je mogoč le z zagotavljanjem ustreznega varovanja pašnih živali. V Sloveniji in drugod po Evropi praktično ni obsežnega območja divjine, kamor človek s svojim delovanjem ne posega. Zato je iskanje dolgoročnih rešitev ključnega pomena.

Svoje premoženje lahko zaščitimo na več ustreznih načinov. Med najbolj učinkovitimi pristopi varovanja so:

Zveri so navadno zelo previdne živali, zaradi česar se z vsako prepreko v naravi vedno najprej seznanijo. Stik z elektriko živali povzroči hudo bolečino. Zaradi negativne izkušnje in posledično strahu, se oviri v nadaljnje ne približujejo več. Varovanje z elektriko zato velja za eno najbolj zanesljivih in razširjenih oblik varovanja premoženja.

Vendar pa vsi načini varovanja z elektriko niso učinkoviti. Pašne živali so velikokrat zavarovane z elektroograjami, ki jih sestavljata le dve ali tri elektrificirane žice. Tovrsten način varovanja je namenjen le zadrževanju pašnih živali na pašniku, ne pa tudi preprečevanju prehajanja zveri. Električna ograja, s katero želimo preprečiti prehod velikimi zverem, mora preprečiti prehode živalim pod ali nad ograjo ter tudi skozi njo. Ena izmen najučinkovitejših rešitev so tako premične visoke elektromreže, ki poleg zelo učinkovitega varovanja, s preprostim premikanjem omogočajo tudi usmerjeno pašo in optimalno izkoriščanje travne ruše.

 

Vir: LIFE Dinalp bear

 

Za stalno ograjevanje večjih pašnih površin, predvsem pa stacionarnih čebelnjakov, so učinkovite tudi večžične elektroograje. Kljub temu, da pogosto služijo predvsem zadrževanju pašnih živali znotraj pašnika, lahko ob pravilni postavitvi in uporabi predstavljajo učinkovit način varovanja živali. Kot velja pri visokih elektromrežah, mora biti tudi v večžični elektroograji stalno prisoten električni tok. Pri postavitvi moramo upoštevati načelo, več kot je žic, večja je učinkovitost varovanja. Svetujemo, da je elektroograja visoka vsaj 150 cm in sestavljena iz vsaj šestih elektrificiranih žic. V času neuporabe je kole potrebno polagati na tla, žice pa sneti. Na ta način omogočimo prehajanje prostoživečih živali v času, ko območja pašnika ne koristimo za pašo, hkrati pa bi postavljene ograje izven pašne sezone in brez prisotnosti električnega toka predstavljale poligon za učenje prehajanja ograje, živali pa bi tako lahko izgubile strah pred oviro. Dodali bi sheme postavitve elektroograj/visokih elektromrež ali fotke s terena.

Eden izmen najučinkovitejših pristopov k varovanju črede pred velikimi zvermi je tudi varovanje s pastirskimi psi. Njihova osrednja naloga je varovanje črede pred plenilci, ne pa tudi usmerjanje in vodenje črede, čemur so namenjeni ovčarski psi. V zadnjih nekaj desetletjih je praksa varovanja črede s pastirskimi psi nekoliko zamrla, danes pa se, predvsem zaradi širjenja populacij velikih zveri v prostoru, njihova uporaba zopet obuja.

Pastirski psi imajo močno izražen krdelni nagon. Psi, ki odraščajo v čredi, pašne živali dojemajo kot člane svojega krdela, kateremu so povsem pripadni. Da lahko uspešno varujejo čredo, morajo biti so na pašniku ves čas prisotni vsaj trije pastirski psi, ki med seboj sodelujejo in delujejo kot trop.  Učinkovitost zaščite še povečamo, če na pašniku uporabljamo kombinacijo elektroograj in pastirskih psov.

 

Vir: LIFE Dinalp bear

 

Za učinkovito opravljanje varovanja na pašniku je v prvih dveh letih v vzgojo pastirskega psa potrebno vložiti veliko časa in truda. Da bi rejcem drobnice prihranili najzahtevnejše delo, bomo v projektu vzgojili dva pastirska psa (tornjaka) za samostojno opravljanje dela na pašniku in jih oddali dvema kmetijama na projektnem območju.

Želite izvedeti več o varovanju s pastirskimi psi? Vabimo vas, da obiščete portal Varna paša, ali so preberete več v priročniku. Če želite učinkovitost varovanja pašnih živali še povečati, svetujemo, da uporabite kombinacijo pastirskih psov z visokimi elektromrežami.

Velike zveri so naravno plašne in se izogibajo srečanju s človekom. Ravno zaradi tega je varovanje črede s pastirjem zelo učinkovita metoda. Gre za najstarejšo obliko varovanja črede pred plenilci. Ohranila se je le v nekaterih državah, predvsem na Balkanu, ter na nekaterih višje ležečih območjih Italije, Švice in Francije. Ponekod se je paša s pastirji ohranila zaradi zganjanja živali v staje predvsem zaradi molže in ne z namenom samega varovanja pred zvermi.

 

Vir: LIFE Dinalp bear

 

V večjem delu Evrope, je pastirstvo skorajda izumrlo. Ključno za učinkovitost tovrstnega načina varovanja je zapiranje črede preko noči in prisotnost pastirja ob čredi ves čas, hkrati pa lahko ves čas nadzoruje tudi delo pastirskih psov, pri čemer lahko takoj odpravi nepravilna vedenja psov in s tem omogoča učinkovito vključevanje psov v čredo.

Želite o pastirstvu izvedeti več? Tukaj najdete več informacij o tovrstnem načinu varovanja.

Če želite izvedeti več o različnih učinkovitih načinih varovanja vašega premoženja, sofinanciranju nakupa zaščitnih sredstev ali postopku prijave škodnega primera, vas vabimo, da obiščete portal Varna paša, kjer najdete vse potrebne informacije.