V septembru je projektna skupina Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani tik ob slovensko-hrvaški meji odlovila in z GPS/GSM ovratnico opremila enoletnega volčjega samca in ga poimenovali Anton. Žal je volka 27. januarja 2021 povozil avto, po tem ko je preskočil žičnato ograjo in poskušal prečkati avtocesto.
Anton je bil tretji volk, ki ga je Biotehniška fakulteta v sklopu projekta opremila z GPS/GSM ovratnico. Pred njim sta ovratnico dobila še volk iz snežniškega tropa (Jože) in volkulja iz vremskega tropa (Vita). Žal smo vse tri spremljali le nekaj mesecev, preden so poginili, kar kaže na visoko smrtnost mladih volkov pri nas.
Samec Anton je pripadal čezmejnemu tropu, ki ima večji del teritorija na Hrvaškem, manjši del pa v Sloveniji (JZ del Snežnika do Jelenja). Po odlovu se je Anton premaknil na hrvaški del teritorija volčjega tropa, kjer se je zadrževal približno en mesec, nato pa je ponovno prečkal mejo s Slovenijo. Zapustil je območje starševskega teritorija in vzdolž Javornikov verjetno poskusil dispergirati proti severu, vendar ga je ustavila primorska avtocesta, ki zaradi pomanjkanja ustreznih prehodov predstavlja največjo oviro za prehajanje prostoživečih živali.
Anton je pogosto prečkal ceste in meje
Po neuspešnem prečkanju avtoceste se je Anton vrnil na območje Snežnika, od tam pa je v začetku novembra krenil proti jugovzhodu v smeri proti Senju. V petih dneh je prehodil približno 130 kilometrov. Zanimivo je, da se je v istem mesecu nato še enkrat vrnil nazaj v Slovenijo, vendar se je že po tednu dni ponovno vrnil na Velebit v bližini Senja. Tokrat je za pot v eno smer potreboval štiri dni, pri tem pa prehodil najmanj 90 kilometrov. Od konca novembra se je gibal na območju med Gorskim Kotarjem, Veliko Kapelo in Velebitom, velikem približno 1150 kvadratnih kilometrov. V času od septembra 2020 do januarja 2021 je večkrat prečkal različne ceste in avtoceste, podatki GPS lokacij, ki jih je poslala njegova ovratnica, pa kažejo, da je na Hrvaškem za prečkanje avtocest redno uporabljal t.i. zelene mostove. Avtocesto Reka-Zagreb je prečkal vsaj dvanajstkrat, od tega osemkrat čez zelene mostove ali nad tuneli. Vsaj štirikrat pa jo je pri Grobniku prečkal po nadvozih ali podvozih, lahko pa, da je kdaj tudi preskočil ograjo in neposredno prečkal avtocesto.
Disperzija in osamosvojitev pri mladih volkovih predstavlja najbolj tvegan del njihovega življenja. Raziskave iz tujine kažejo, da prvo leto življenja preživi le približno tretjina do polovica volkov. Pri tem pomemben dejavnik smrtnosti pri številnih prostoživečih živalih predstavlja tudi promet, same prometnice pa povzročajo fragmentacijo njihovega življanjskega prostora. O tako imenovanih vročih točkah oziroma problematičnih odsekih cest je zbranih že veliko podatkov, zato smo v projektu Carnivora Dinarica z namenom zmanjšanja tveganj za povoze velikih zveri predvideli postavitev dveh dinamičnih prometnih znakov na Hrvaškem.
Verjetnost trkov živali z vozili lahko zmanjšamo tudi z »aktivnimi« elektronskimi prometnimi znaki ter zelenimi mostovi na ključnih lokacijah.
Gre za nov način reševanja problematike povoza živali. Senzorji, ki so nameščeni nekaj metrov stran od cestišča, zaznavajo prisotnost živali ob prometnici. Dokler ob cestišču ni živali, ostane prometni znak neaktiviran, ko pa jo senzorji zaznajo, se prometni znak “divjad na cesti” aktivira in s svetlobnimi učinki opozori voznike na potencialno nevarnost trka. Posledično vozniki upočasnijo vožnjo s čimer se močno zmanjša možnost trka vozila z živalmi, vključno z volkovi in medvedi, ki imajo na posameznih odsekih cest stalne prehode.
Na hitrih cestah in avtocestah, ki so ograjene je prostoživečim živalim nujno treba omogočiti varno prehajanje z ustreznimi prehodi. S tem zmanjšamo razdrobljenost prostora za te vrste, hkrati pa povečamo prometno varnost na teh prometnicah. Ustrezne prehode za živali (območja pod viadukti, nad predori, namenski “zeleni mostovi”) je zato potrebno pri gradnji novih prometnic vključiti v načrtovanje, na obstoječih pa na kritičnih mestih naknadno zgraditi ter tako povečati povezanost prostora za živali. Primer avtoceste s številnimi prehodi za živali je odsek avtoceste Reka – Zagreb, skozi Gorski Kotar, na katerem je več kot 25 odstotkov avtoceste dobro prehodne zaradi omenjenih objektov.
Do povoza Antona je prišlo na delu avtoceste v bližini Reke pri Grobniku, kjer je avtocesta slabše zavarovana. Večja težava so starejše avtoceste brez ali z malo primernimi prehodi za živali, kot je na primer avtocesta Ljubljana – Koper. V takšnih primerih je potrebno zgraditi namenske prehode za živali (“zelene mostove”) na ključnih lokacijah.