Pri reševanju dinarsko – JV alpske populacije risa je doseljevanje karpatskih risov ključno, vendar samo po sebi ne zadostuje. Za ohranitev risov je pomembno delo z ljudmi, saj smo mi tisti, ki odločamo o tem, kaj se bo zgodilo s populacijo risov. Pri tem je pomemben tudi odnos generacij tistih, ki bodo spremljali potomce doseljenih risov v prihodnjih desetletjih. Vključevanje šol v teme, povezane z risom, je način seznanjanja otrok in mladine z njihovim skritim gozdnim sosedom.
Vzporedno z doselitvami risov na projektu LIFE Lynx izvajajo tudi program Mladi varuhi risov. Ta ne bi zaživel, če se na šolah za to ne bi zanimale učiteljice, ki so pripravljene že tako poln učni načrt podkrepiti z vsebinami o risu. Na Biotehniški fakulteti v okviru programa sodelujejo z devetimi šolami: OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, OŠ 16. decembra Mojstrana, OŠ Koroška Bela Jesenice, Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, OŠ Žužemberk, OŠ Sodražica, Gimnazija in srednja šola Kočevje in OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici.
Cilj programa je, da na vsaki šoli z vsaj enim razredom učencev izvedejo delavnico o risu, terenski dan ter t.i. Dan odprtih vrat, v okviru katerega učenci predstavijo risje teme tudi staršem. Poleg tega se lahko na teh šolah odločijo za morebitne dodatne aktivnosti, povezane z risi. Tako so na marsikateri šoli pripravili “risji kotiček”, ki so ga opremili s plakati in slikami risov; tudi na OŠ Srečka Kosovela v Sežani, čeprav šola ni dejansko vpletena v sam program. Šole so sodelovale tudi pri poimenovanju risov; OŠ Sodražica je poimenovala risa Borisa (Bor-risa), skupnost šol Biosfernega rezervata Julijske Alpe risa Trisa (triglavskega risa) in OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica risa Bliska. Na tej šoli so preko avtomatskih kamer zbirali posnetke gozdnih živali in pripravili videe iz njih. Na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje je dijakinja po delavnici pripravila zanimiv strip o risu.
“Namen programa Mladih varuhov risov je, da učencem iz območja prisotnosti te vrste približamo risa preko različnih aktivnosti. Na tak način jim lahko predamo tako znanje o njihovem skritem sosedu, kot tudi doživetje, ki bo z njimi ostalo še dlje časa. S tem pripomoremo tudi k dolgoročnemu ohranjanju risa pri nas, saj slednje ni samo vprašanje narave, temveč predvsem vprašanje družbe,” pravi Manca Velkavrh iz Biotehniške fakultete. Suzi Avsec, pedagoginja na OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici, nam je zaupala: “Za sodelovanje v programu sem se odločila, ko sta se pri pouku dve učenki ustrašili, da bi ju ris v gozdu pojedel. Otroci slabo poznajo našo naravo in živali; ne samo risa, tudi živali, ki so povezane z njim. Vidim, da so skozi aktivnosti učenci nasploh spoznali življenje risa, delo raziskovalcev – torej kako se spremlja neko žival, in kako lahko naravi vrnemo, kar smo ji vzeli.”
Dodatne projektne objave s programa Mladi varuhi risov:
https://www.lifelynx.eu/mladi-varuhi-risov-iz-kocevja-so-razpravljali-o-risih/?lang=sl
https://www.lifelynx.eu/z-osnovnosolci-iz-kranjske-gore-smo-se-potikali-po-jelovici/?lang=sl
https://www.lifelynx.eu/ris-pri-nas-toplo-si-sprejet-vsak-otrok-bi-te-hotel-objet/?lang=sl
https://www.lifelynx.eu/mladi-varuhi-risa-so-odkrivali-dinarske-gozdove/?lang=sl
https://www.lifelynx.eu/delavnice-na-solah-in-ustvarjanje-ucencev-na-mednarodni-dan-risov/?lang=sl
https://www.lifelynx.eu/pestri-dnevi-odprtih-vrat-na-solah-z-mladimi-varuhi-risov/?lang=sl