Na sedežu NP Risnjak je bila v ponedeljek, 24. 2. 2020, izvedena delavnica
»Električne ograje in velike zveri – kako zmanjšati škodo in izboljšati sobivanje?«, na kateri so bila predstavljena zanimiva predavanja, praktična predstavitev delovanja električne ograje, izbranim lokalnim kmetovalcem, ki so se odzvali na javni poziv, pa so bili razdeljeni tudi električni pastirji.
Voditeljica projekta Carnivora Dinarica v NP Risnjak, Dina Botta, je ob odprtju delavnice poudarila sledeče: »Ena izmed dejavnosti JZ NP Risnjak je zavarovati deset pašnikov, sadovnjakov in/ali čebelnjakov s posebnimi električnimi ograjami proti velikim zverem ter spremljati učinkovitost zmanjšanja škod. Z ograditvijo takšnih lokacij se bo skušalo zmanjšati dostopnost hrane za velike zveri, zmanjšati škode velikih zveri in vplivati na zmanjšanje konfliktov.«
»Sobivanje ljudi in zveri je mogoče, vendar je treba premagati negativen odnos ljudi do zveri,« je izpostavil Slaven Reljić in pojasnil: »To je mogoče doseči najprej s pravilnim pristopom, več raziskovanji, izobraževanjem in ozaveščanjem lokalnega prebivalstva o tej problematiki … Če bomo sprejeli vse razpoložljive ukrepe, bo težavnih situacij veliko manj. Ne moremo jih preprečiti, lahko pa jih zmanjšamo. Zveri bodo škodo povzročale na lokacijah, ki niso dobro ali pravilno zaščitene, zato je pomembno, da ne puščamo odpadkov, ne hranimo zveri in postavljamo električne ograje ter uporabljamo pastirske pse. Pomembno je poudariti, da so se električne ograje doslej izkazale za učinkovite.«
Udeleženci so z veliko pozornostjo poslušali predavanje »Izkušnje izvedencev za škode, ki jih povzročajo velike zveri«, ki ga je izvedla mag. Blaženka Kulić, dipl. inž. gozd., predstavnica Primorsko-goranske županije.
»Dolžnost oseb, ki jim zveri lahko povzročijo škodo, je, da na lastne stroške izvedejo vse dopustne ukrepe in dela za preprečevanje škode. Če pa do škode vseeno pride, jo je mogoče in jo je tudi treba povrniti.« Ga. Kulić je navzočim pojasnila, kako mora oškodovanec ravnati v primeru nastanka škode (kdaj je odškodnina utemeljena in v katerih primerih ni utemeljena).
Na samem koncu delavnice je bila izvedena praktična predstavitev namestitve in delovanja električne ograje, ki jo je vodil mag. Ivo Devčić, mag. oec., predstavnik podjetja Gumex-eko.
»Pred nami je veliko dela, saj gre za visoko tehnologijo, ki se uporablja sredi divjine, tako da je tukaj najbolj pomembno izobraževanje uporabnikov,« je poudaril gospod Devčič in dodal:
»Ljudje vse bolj sprejemajo naše izdelke. To so ‘samooskrbne’ električne ograje z napajanjem na sončno energijo. ‘Srce’ tega izdelka je naprava, ki je zadolžena za proizvodnjo električnega impulza, ki ga spušča v ograjo. Ta ograja lahko ob slabem vremenu, brez sonca, brez težav deluje pet do šest dni. Za ljudi ni nevarna, ker – čeprav gre za visoke napetosti – so to vrednosti, ki se merijo v miliamperih. Torej ravno obratno od klasične elektrike, ki se uporablja v gospodinjstvih, vendar je to več kot dovolj, da prežene zver od prostora, ki ga ta električna ograja varuje.«
