Snežniški gozdovi so bogatejši za novega risa. Odrasel samec je že deseti ris, ki so ga v okviru projekta LIFE Lynx preselili v Slovenijo.
Risjega samca so v aprilu pripeljali iz Romunije in ga namestili v prilagoditveno oboro na območju Snežnika. V času prilagajanja na novo okolje so zanj skrbeli lovci lovišča s posebnim namenom Jelen, veterinarska služba in člani projektne ekipe LIFE Lynx.
Blisk in Katalin sta “ris in pol”
Strokovnjaki so pomočjo genetskih analiz ugotovili, da je Blisk oče risa Katalina, ki so ga prav tako izpustili iz obore na Snežniku in je svoj teritorij vzpostavil na območju Menišije in Rakitniške planote. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pojasnjuje: “Ko doselimo rise, ki so med seboj v bližnjem sorodu, ne dobimo enakega učinka, kot če bi doselili nesorodne rise. Sin polovico svoje DNA dobi od očeta, tako da pri doselitvi obeh dobimo podoben učinek za populacijo, kot če bi preselili enega in pol nesorodnega risa. Seveda pa lahko imata dva osebka več potomcev kot eden, kar pomeni več “preseljenih genov”, vključenih v našo, sicer ogroženo populacijo, tako da je učinek tudi pri takšni doselitvi sorodne živali znaten in pomemben.” Zaradi drugih razlogov pa tudi zaradi tega ugotovljenega sorodstvenega razmerja bodo sodelavci v projektu prihodnje leto priselili risa več, kot so načrtovali, skupaj pa bodo v letu 2023 priselili dve živali.
Kako smo mu izbrali ime?
Izbiro imena so sodelavci projekta prepustili Centru o velikih zvereh DINA Pivka, v centru pa so predlagali, naj novega prebivalca snežniških gozdov raje poimenujejo učenci Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice, saj si bo na ta način gotovo takoj pridobil kopico prijateljev. In ti so med 19 svojimi predlogi na koncu izbrali ime Blisk. https://www.dinapivka.si/ucenci-os-dragotina-ketteja-so-bliskovito-poimenovali-risjega-samca-iz-romunije/
»Ko smo zbirali predloge imena, smo ugotovili, da ni tako enostavno najti dobrega in smiselnega imena, povezanega z gozdom, risi in lokalnimi posebnostmi. Učenci so z veseljem pošiljali svoje predloge, iz nabora pa je nato strokovna komisija, ki so jo poleg mene sestavljali še lokalni lovec Miro Uljan, pisatelj in komik Boštjan Gorenc – Pižama, predstavnica centra DINA Pivka Dragica Jaksetič in predstavnica projekta Maja Sever, izbrala pet finalistov, zmagovalno ime pa so izbrali otroci. Zmagalo je ime Blisk, ker ris bliskovito iz zasede skoči na svoj plen”, je pojasnila učiteljica Suzi Avsec.
Kako gre našim risom?
Koordinator projekta Rok Černe je na včerajšnji novinarski konferenci pred izpustom risa pojasnil, da so v okviru projekta LIFE Lynx do zdaj v naravo izpustili štirinajst risov, štiri na Hrvaškem in deset v Sloveniji. Od teh so lani na Gorenjskem izpustili tri samice in dva samca. Vsi so ostali na območju, kjer so jih izpustili, en par že ima potomce. Poleg tega se teritoriji samcev in samic na tem območju prekrivajo, zato je precej verjetno, da se bodo vključili v populacijo.
Strokovnjaki to, kako se risi vključujejo v populacijo, spremljajo s pomočjo podatkov iz GPS telemetričnih ovratnic. S temi so opremljeni vsi doseljeni risi, lani pa so z telemetričnimi ovratnicami opremili še pet rezidentnih risov, torej risov, ki živijo na območju Slovenije. “Ris je vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice, ali ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce”, pojasnjuje Rok Černe. Ugotovili so, da se je pet od osmih risov, izpuščenih na območju Dinaridov v Sloveniji in na Hrvaškem (Goru, Boris, Katalin, Alojzije in Emil), uspešno vključilo v dinarski del populacije.
Z genetsko projekcijo o tem, kaj lahko pričakujemo na podlagi sedanjega doseljevanja risov, so strokovnjaki ugotovili, da je prihodnost našim risom zagotovljena za naslednjih 25 let, če pa se bo uspešno povezala s katero od sosednjih populacij, pa akcije doseljevanja živali iz drugih populacij, ne bodo več potrebne.
30 let finančnega mehanizma LIFE za 60 slovenskih projektov LIFE
Včerajšnjo izpustitev Bliska na svobodo pa je spremljal tudi direktor programa LIFE Angelo Salsi, ki si je dan prej ogledal Center DINA in Gozdno hišo Mašun. Angelo Salsi je pohvalil slovensko udeležbo oziroma slovenske LIFE projekta, med obiskom v DINI pa tudi povezovanje med projekti iz različnih evropskih finančnih mehanizmov. Kot je znano, smo vsebine za DINO, ki je sicer bila urejena s pomočjo denarja iz Programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška, pridobili iz že izvedenih projektov v okviru LIFE (LIFE Ohranitev velikih zveri v Sloveniji – Faza I (rjavi medved), SloWolf, LIFE DINALP BEAR, LIFE Lynx)
LIFE je največji evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Angelo Salsi, direktor programa LIFE je povedal, da “ima Evropska unija največjo mrežo zaščitenih območij na svetu, to so območja Natura 2000, in s pomočjo programa LIFE skrbi za ohranjanje biotske raznovrstnosti teh območij ter podpira ljudi, ki tu živijo. Od leta 1992 je program sofinanciral na tisoče projektov na temo varstva okolja, 60 tudi v Sloveniji.” Slovenski projekti LIFE so bili večkrat tudi nagrajeni, leta 2020 je projekt LIFE DINALP BEAR, katerega vodilni partner je bil Zavod za gozdove Slovenije, dobil nagrado za najboljši projekt v kategoriji Narava in biotska raznovrstnost.