Potrjena je prisotnost 29 risov v Sloveniji. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so raziskovalci ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju, dodatnih pet risov pa ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto.
Za Slovenijo so prvič izračunali tudi oceno gostote poseljenosti risov, ki znaša v jedru Dinarske populacije 0,6-1,0 risa na 100 kvadrtnih kilometrov in je primerljiva z drugimi doseljenimi populacijami risa v Evropi, vendar nižja kot v Karpatih.
Projektna ekipa LIFE Lynx je na svoji spletni strani objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem, v kateri so objavljeni tudi rezultati javnomnenjske raziskave. Ta vsebuje tudi rezultate javnomnenjske raziskave, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. V primerjavi z nekaterimi raziskavami, izvedenimi drugje po Evropi, so lovci pri nas do risa bolj pozitivno naravnani.
S pomočjo 76 lovcev so z več kot 200 avtomatskimi kamerami v Sloveniji spremljali rise na 4000 km2 velikem območju. Ugotovili so, da je bilo v dinarskem delu Slovenije v sezoni spremljanja 2020/2021 prisotnih 24 odraslih risov, od teh so tri rise fotografirali tudi na Hrvaškem. Na območju Slovenije in Hrvaške so skupno zabeležili 100 odraslih risov.
V naravo so izpustili 13 risov
V okviru projekta LIFE Lynx so do sedaj v naravo izpustili trinajst risov; štiri na Hrvaškem in devet v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo s pomočjo GPS telemetričnih ovratnic, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije, pojasnjuje, “da je ris vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice ali ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce”.
Ugotovili so, da so štirje risi že vključeni v populacijo na območju Slovenije in Hrvaške, trije izpuščeni risi pa se najverjetneje niso vključili v populacijo, saj njihove prisotnosti že dalj časa ne zaznavajo več. Šest risov, ki so bili izpuščeni lansko leto, je na dobri poti, da se vključijo v populacijo. Do konca projekta bodo v dinarsko-JV alpsko populacijo vključili štirinajst živali.
Uspešna reprodukcija v Dinaridih in Alpah
Prvi preseljeni ris Goru je vsaj dvakrat, zelo verjetno pa tudi že tretjič, z domačo samico ustvaril potomstvo na območju Male gore. Njuna prva potomka je bila je bila risinja Mala, naslednje leto so ji sledili ris Niko in njegovi sorojenci. S pomočjo avtomatskih kamer so ugotovili, da so na Mali gori v sezoni 2021/2022 prisotni trije mladiči, z genetskimi analizami pa bodo poskušali potrditi, da je tudi tokrat njihov oče ris Goru.
Skupno so v Sloveniji v obdobju 2020/2021 zabeležili pet legel risjih mladičev na območju Dinaridov, kar je več kot v prejšnjem obdobju. V letu 2021 so prvo leglo risov zabeležili tudi v Julijskih Alpah. Risinja Aida, ki so jo konec aprila lansko leto skupaj s še štirimi risi izpustili na območju Gorenjske, je skotila tri mladiče. Vseh pet risov, doseljenih v Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta, kar daje zelo dobre obete za prihodnost.
Uspeh še ni zagotovljen
Parjenje v sorodstvu je največja grožnja našim risom, zato raziskovalci velikih zveri spremljajo stanje populacij tudi s pomočjo genetskih analiz. Te kažejo, da so z doselitvami risov zaustavili slabšanje genetskega stanja populacije risa. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani meni, da bi se glede na podatke lahko ob večkratni uspešni reprodukciji doseljenih risov stopnja parjenja v sorodstvu občutno znižala in bi bila podobna, kot je bila leta 1980. Stopnjo parjenja v sorodstvu bodo spremljali še naprej, saj uspeh še ni zagotovljen. Pomembno je, da se doseljeni risi uspešno razmnožujejo in s tem širijo svoje gene v populacijo.
V okviru projekta LIFE Lynx bodo letos nadaljevali z doselitvami risov na območje Dinaridov. Načrtujejo preselitev dveh risov v Slovenijo in dveh na Hrvaško.
Vse aktivnosti projekta v Sloveniji poleg finančnega mehanizma LIFE Evropske unije sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor, poleg vodilnega partnerja Zavoda za gozdove Slovenije pa kot partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.
(Vir: povzeto po sporočilu za javnost projekta LIFE Lynx)
