Ali poznate Bergmanovo pravilo?
Pri nekaterih splošno razširjenih skupinah živali lahko opazimo pojav, da so osebki v hladnejšem podnebju večji in težji, osebki v toplejšem podnebju pa so manjši in lažji. To razlikovanje pojasnjuje Bergmanovo pravilo, skrivnost pravila pa je v prilagajanju teh vrst na razmere v okolju.
Razlog se skriva v tem, da živali ohranjajo stalno temperaturo telesa z izmenjavanjem toplote preko telesne površine. Če imajo izpostavljeno večjo površino (večje razmerje med površino telesa in volumnom), bodo izgubljale več telesne toplote in se lažje ohlajale – to so živali iz toplejših območij. Če pa imajo izpostavljene manj telesne površine (manjše razmerje med površino telesa in volumnom), pa bodo lažje zadrževale toploto – to so živali iz hladnejših območij.
Večja masa živali tudi bolj ogreva telo, saj ima takšen osebek več celic, kjer vsaka izmed njih zaradi lastnega delovanja prispeva določen del toplote. Manjše živali sestavlja nižje število celic, zato je ogrevanje telesa zmanjšano.
Živali, ki morajo ohranjati stalno telesno temperaturo (kot so sesalci in ptiči), so se tekom evolucije temu prilagodile, zato lahko opazimo razlike v zgradbi živali pri sicer dokaj sorodnih vrstah.
V razstavišču to pravilo zgolj na ilustrativni ravni pojasnjujemo s silhuetama sibirskega arabskega volka. Lahko bi na podoben način primerjali velikost rjavega medveda in grizlija.